Stran o dejstvih

Evropa potrebuje višje plače

Čas je za naše okrevanje

Zlom svetovnega gospodarskega sistema je močno prizadel delavce po vsej evropi, davkoplačevalski denar pa je bil porabljen za reševanje bank. to je vodilo k izgubi služb in zmanjšanju prihrankov, gospodarska rast pa je padla za skoraj 10 %.

Edino »zdravilo« za krizo po besedah politikov, delodajalcev in bankirjev je bilo krčenje javnih storitev in brutalni pritiski na plače delavcev – zaradi katerih so te globoko zdrsnile.

Osem let pozneje so se dobički družb in plače višjega vodstva močno opomogli, kljub temu pa številni delavci že leta niso doživeli zvišanja plač.

S povečevanjem dobičkov se hkrati povečuje neenakost, udeležba delavcev pri bogastvu pa se še naprej zmanjšuje. Čeprav je produktivnost delavcev vse večja, se realne plače skorajda niso premaknile z mesta – to pomeni, da je gospodarska rast na strani kapitala, medtem ko se udeležba delavcev znižuje.

Graf 1: Rast nadomestila na posameznega zaposlenega

Na veselje delodajalcev se je v miselnosti oblikovalcev politik in v javni razpravi razširila ideja, da je treba plače ohranjati na čim nižji ravni za konkurenčnejše gospodarstvo.

Vendar ta ideja preprosto ne drži.

Ekonomisti in celo nekateri vodilni podjetniki so spoznali, da je zaradi krepitve kupne moči zvišanje plač gonilo povpraševanja, rasti in delovnih mest po vsej Evropi.

Po osmih letih je čas za naše okrevanje – Evropa potrebuje zvišanje plač.

Močna pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb in pridružitev sindikatom je najboljši način za dosego zvišanja plače. To bistveno vpliva na odpravo plačnih razlik med moškimi in ženskami ter zmanjševanje pogodb brez določenega delovnega časa in prekarnega dela. Sindikati imajo veliko vlogo tudi pri pogajanjih o zvišanju minimalne plače ter pri dvigovanju plač znotraj podjetij in dobavne verige.

Ukrepaj – pridruži se kampanji!

Graf 2: Plače kot odstotek BDP